Januarski vrh na dosegu roke

/ Strokovni članki

Nemir v raju električnih avtomobilov

Pod pritiskom padajoče borze ter naraščajočih trgovinskih napetosti je prva popustila kitajska vlada. Minuli teden je naznanila nov paket fiskalnih spodbud, ki naj bi preprečile upočasnjevanje gospodarske rasti. Po tem, ko si še lani trdo stali za svojimi stališči o restriktivni monetarni politiki s ciljem preprečevanja napihovanja vročega kreditnega in nepremičninskega balona, so prvi znaki upočasnjevanja državne birokrate spravili v paniko. Kitajska napoved fiskalnih spodbud je razveselila tudi največje zahodne borze, ki teden zaključujejo tik pod letošnjim januarskim vrhom. Veliko se pričakuje še od današnje objave ocene kvartalne rasti BDP v ZDA, ki naj bi bila rekordno visoka (pričakuje se okrog 4,5% na letni ravni), kar bo še posebej jezilo vse tiste, ki v Trumpovih carinskih ukrepih vidijo predvsem grožnjo.

Na tem mestu smo pogosto kritični do poslovnih podvigov, ki konstantno ustvarjajo negativen denarni tok in se ohranjajo pri življenju le s pomočjo novega in novega zadolževanja. Zaradi poplave poceni denarja se je v zadnjih letih to početje precej razpaslo, morda najbolj eklatanten primer trenutno pa je avtomobilski proizvajalec Tesla o katerem smo pisali že decembra lani (ali pa denimo Uber, prav tako Netflix, ki pa vsaj ustvarja tekoči dobiček, čeprav dolgovi eksponentno naraščajo). Zaradi neodgovornih politik centralnih bank čedalji večji del ekonomije obvladujejo podjetja z masivnimi gorami denarja vlagateljev in ne ustvarjajo ničesar novega temveč z negativnim denarnim tokom uničujejo obstoječo konkurenco, ki si takega načina poslovanja ne more privoščiti. Ker se od negativnega denarnega toka ne da večno živeti, je le vprašanje časa kdaj se bodo stvari postavile na svoje mesto.

Na dan so denimo pred dnevi prišle informacije (objavil Wall Street Journal), da so pri Tesli pozvali svoje dobavitelje k povratnemu priznavanju popustov na že dobavljeno blago za pretekli dve leti. Ne nas narobe razumeti, pogajanje za popuste in nižanje cen je normalen poslovni pojav, ampak za naprej, ne pa za že sklenjene (in realizirane) pogodbe za nazaj. To je običajno znak nečesa drugega. Kmalu zatem je prišla na dan še novica, da podjetje zapušča njegov šef prodaje, že tretji ključni kader, ki odhaja v zadnjem letu dni. Iz Tesle je kmalu prišlo pojasnilo, da niso zahtevali popustov za nazaj, temveč za znižanje predvidenih proračunov pri nekaterih tekočih razvojnih projektih in celo napovedali da cilj postati dobičkonosni v letošnjem tretjem kvartalu ostaja nespremenjen. Vlagatelji bodo vsekakor posebej pozorni ta slednje.

Tesla je sicer v prvem letošnjem kvartalu (januar-marec 2018) ustvaril 709 milijonov USD čiste izgube, kar je največja četrtletna izguba v njegovi zgodovini. Pričakovali, bi, da bi z obsegom naraščanja prodaje po nekaj letih začela izguba upadati ravno zaradi ekonomije obsega, a zdi se da za Teslo veljajo neka druga pravila. Elon Musk, ustanovitelj in karizmatični vodja podjetja, je vlagateljem obljubljal da letos nova dokapitalizacija ne bo potrebna. Vendar bo glede na številke šlo na tesno. Morda tudi zato poziv dobaviteljem v katerem, po pisanju omenjenega finančnega časopisa, še posebej bode v oči stavek, da je »ta poteza ključna za nemoteno nadaljevanje Teslinega poslovanja«. Vse več vlagateljev se sprašuje ali jim Elon Musk nemara kaj prikriva. Tudi gibanje delnice kaže na to:

 TSLA_julij_2018.png

Delnica Tesle se v luči zgoraj naštetih dogodkov iz vrha doseženega pri 380 USD trenutno znova spušča proti prvi podporni ravni pri cca 280 USD (26% pod vrhom). Ta podpora je že bila testirana aprila letos in delničarji Tesle upajo, da bo zdržala tudi tokrat, v nasprotnem primeru se odpirajo vrata za bistveno večjo korekcijo navzdol proti nivojem 200 USD za delnico. To bi praktično pomenilo prepolovitev tečaja delnice glede na začetek leta. Pri takem padcu tečaja se hkrati začnejo veliko bolj previdno obnašati tudi posojilodajalci (od katerih je Tesla življenjsko odvisno podjetje), pa tudi dokapitalizacije so veliko težje izvedljive. To je še posebej pomembno, ker nekateri pogoji Teslinih konvertibilnih obveznic predvidevajo denarno poplačilo v kolikor delnica ne doseže določenega cenovnega praga. Namesto konverzije dolga v kapital bi to za Teslo torej pomenilo potrebo po denarnem odlivu, kar pa je glede na rezultate poslovanja za njihovo finančno službo najbrž precej nezaželen scenarij. Musk s svojimi čedalje bolj čudnimi twitter-izpadi tudi ne pripomore ravno k vzpostavljanju slike figure, ki obvladuje situacijo. Obroč okrog Tesle se torej počasi stiska in glede na tekoče dogajanje bo tudi investicijska javnost čedalje bolj pozorna ali je njen kontroverzni šef res sposoben obrniti tok dogodkov stran od scenarija »Enron« oz. koliko časa bodo finančni trgi še podpirali njegovo vizionarstvo. Glede na trenutni obseg finančnih obveznosti in nadaljevanje ustvarjanja negativnega denarnega toka bi v primeru izgube zaupanja trgov na mestu Tesle ostal le še velik krater.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv