Članek

/ Strokovni članki

Cikel dvigovanja obrestnih mer je tokrat v neraziskanih vodah

Borze so minuli teden najprej dosegle nove rekorde in se nato v drugi polovici spustile pod ravni iz začetka tedna. Zavoro je vlagateljem tokrat potegnil ameriški predsednik, ki se spušča v čedalje močnejše domače spore, investitorji pa se bojijo, da s tem izgublja tudi politični kapital za doseganje obljubljenih sprememb. Od velikih predvolilnih obljub namreč do danes ni začel uresničevati še niti ene (zid na meji z Mehiko, ukinitev reforme Obamacare, znižanje davkov,…). Po odstavitvi direktorja preiskovalne agencije FBI je na dan udarila afera z domnevnim razkrivanjem tajnih podatkov Rusiji. Trumpu zaradi tega dogajanja močno pada podpora v republikanski stranki s tem pa tudi politična moč v kongresu in senatu, ki je nujno potrebna za izvedbo obljubljenih reform. Kapitalski trgi se zato v zadnjih dneh upravičeno sprašujejo, ali ni šla divja rast borz po novembrskih ameriških volitvah morda predaleč.

Glede na presenetljivo šibko rast BDP ZDA v prvem četrtletju (0,7% na letni ravni) se v precepu nahaja tudi Federal Reserve. Ta je že konec leta 2015 začela cikel dvigovanja obrestnih mer, a zgodovinski podatki kažejo, da je značilnost tokratnega zategovanja v tem, da gre za dvig obrestnih mer v času daleč najnižje gospodarske rasti v primerjavi s prejšnjimi cikli dvigovanja obrestnih mer. Štartna osnova je torej na zelo trhlih temeljih. Kako šibka je situacija lahko vidite tudi na priloženi sliki, ki kaže letno rast komercialnih posojil ameriških bank. 

Letna stopnja rasti obsega komercialnih posojil v ameriških bankah

Iz slike je lepo vidno, da stopnja rasti v zadnjih mesecih prehaja v negativno območje, kar pomeni, da se posojilna aktivnost bank krči. In če dobro pomislite, se to dogaja po vsega dveh dvigih obrestne mere v razdobju leta dni v skromni višini 0,25%. Ameriška centralna banka je torej do sedaj dvignila ključno obrestno mero za pičlega 0,5%, kreditna rast pa se je že popolnoma ustavila, kljub temu, da je nivo obrestnih mer zgodovinsko gledano še zmeraj daleč pod povprečjem. To je seveda tudi posledica rekordno visokega obsega zadolženosti tako gospodarstva kot gospodinjstev. Na sliki so z rdečimi puščicami označena pretekla obdobja, ko je gospodarstvo ZDA zdrsnilo v recesijo in so vsa seveda povezana z upadanjem kreditne aktivnosti. Bo tokrat kaj drugače?

Največja težava za centralne banke po svetu danes predstavlja ravno ekspanzivna monetarna politika, ki so jo izvajale zadnjih osem let. Ta je bila tako ekstremna in daleč od kakršnihkoli predhodnih modelov, da je sedaj izjemno težko, morda celo nemogoče, natančno predvideti posledice, ki jih bo imela normalizacija monetarne politike. Federal Reserve enostavno ne more vedeti kako se bo finančni sistem odzval na zategovanje likvidnosti, saj se v situaciji kakršni smo danes nismo še nikoli nahajali. Imamo namreč rekordno visoke obsege zadolženosti in hkrati rekordno visoke obsege likvidnosti ter nizko ceno denarja v finančnem sistemu. Razmere so v tem pogledu tako ekstremne, da obstaja resna nevarnost nepredvidljivih nelinearnih posledic različnih ukrepov. In FED je šele prva centralna banka, ki je začela cikel zategovanja, čez dobrih šest mesecev pa se pričakuje, da se ji bo na tej poti pridružila tudi ECB.

Ali ima dvig obrestnih mer iz 0,25% na 1,25% enake posledice kot iz 3% na 4%? Kako se finančni sistem na tak dvig odzove v situaciji, ko javni in zasebni dolg dosegata skupaj 200% BDP? Kakšen vpliv na posledice dviga ima struktura zapadlosti dolgov? Kaj pa bonitetna struktura dolgov, ali so tvegana posojila bolj občutljiva na dvig obrestnih mer? Vse to so vprašanja na katere nihče nima odgovora. Obstajajo sicer teoretične osnove, vendar se v praksi še nikoli nismo nahajali v situaciji, v kateri bi hkrati sovpadalo več tako ekstremnih razmer v finančnem sistemu. Če dobro pomislite, tisti, ki smo mlajši od štirideset let pravzaprav še nikoli nismo šli skozi daljše obdobje dvigovanja obrestni mer. Te namreč globalno upadajo vse od osemdesetih let dalje in so v zadnjih letih dosegle ničlo. Federal Reserve je sicer odločena nadaljevati s pred-kratkim začeto restriktivno monetarno politiko, a kot ste lahko videli na priloženi sliki obsega komercialnih posojil v ZDA, je pravzaprav bolj vprašanje ali bomo prej doživeli dvig obrestne mere preko 1% ali pa bo prej potreben novi program monetarnega popuščanja?

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

 

Nazaj na arhiv