Letenje z baloni

/ Strokovni članki

Monetarna politika izkrivlja funkcijo ugotavljanja prave cene.

Iskanje smeri na kapitalskih trgih se nadaljuje. Na obvezniških trgih medtem zahtevani donosi spet padajo, kar kaže, da se reflacijska veselica sprožena v drugi polovici prejšnjega leta počasi ohlaja. To sovpada tudi s poslabšanjem nekaterih pomembnejših kazalcev gospodarskega zdravja v ZDA, ki so se v mesecu marcu znova obrnili navzdol (prodaja vozil, gospodarska naročila in proizvodnja, obseg maloprodaje). Obvezniški trgi torej ne delijo več navdušenja delniških trgov nad nenadnim čudežnim okrevanjem gospodarstva, ki naj bi bil posledica ukrepov novega predsednika ZDA. Kljub temu, navdušenje na delniških trgih zaenkrat še traja, čeprav se zdi, da v zadnjih dneh malce izgublja zagon iz začetka letošnjega leta.

Obnašanje gospodarstev stimuliranih z ekstremnimi monetarnimi ukrepi lahko primerjamo z letenjem z baloni. Tistimi s košaro in vročim zrakom. Za vzlet je potrebno balon napolniti z veliko količino vročega zraka. Ta ima nižjo gostoto od okoliškega zraka, zato začne vleči balon s košaro navzgor. Po določenem času se začetni zagon ustavi in balonar mora dodati nekaj vročega zraka, da se balon lahko vzpenja naprej. Ker je v višinah zrak čedalje redkejši, mora balonar vse pogosteje dodajati vroč zrak, če se želi še vzpenjati. V določeni točki zaradi redkega zraka teža košare in tovora v njej enostavno premagata silo vzgona, ki ji v balonu generira vroči zrak. Balon se ne more vzpenjati višje.

Podobno je danes z gospodarsko rastjo. Vsak novi val monetarnega popuščanja (quantitative easing) doda nekaj vročega zraka v finančni sistem. A padajoča mejna koristnost tega početja seveda pomeni, da je vsak nadaljnji ukrep te vrste manj učinkovit. Povprečna letna gospodarska rast se tako v zadnjih četrtletjih v ZDA znova spušča pod 2%. Kljub dejstvu, da je gospodarska rast v razvitih državah že več kot desetletje v padajočem trendu, pa zadolževanje teh držav narašča. Potrebnega je vse več novega dolga, za vzdrževanje čedalje nižjih stopenj rasti. Najbrž ni potrebne posebne umetnosti, da bi razumeli, da je ta trend pač nevzdržen. Ko postane mejna koristnost enote dodatnega dolga negativna, je igre konec.

Največja škoda, ki jo trenutno povzročajo izredni monetarni ukrepi je podcenjevanje tveganj, kar se kaže tako v rekordno nizkih indeksih volatilnosti kot kreditnih pribitkih. To je še posebej nevarno na kreditnih trgih, kjer cene korporativnih kreditnih instrumentov ne odražajo naraščajočega bremena pokrivanja obresti v izkazih uspeha podjetij. Zaradi stagnacije dobičkov in povečevanja zadolžitve, kar smo v preteklih poročilih že komentirali kot finančni inženiring, ki je posledica umetno nizkih obrestnih mer, namreč breme pokrivanja obresti v zadnjih dveh letih vztrajno narašča (podatki za ZDA). Kljub temu cene korporativnih obveznic vztrajajo na rekordno visokih nivojih (torej posledično rekordno nizkih zahtevanih donosih) in to celo tiste z oznako high-yield, ki običajno označuje visoko tvegane izdajatelje. Breme pokrivanja obresti narašča, kljub rekordno nizkim nivojem obrestnih mer, kar preprosto pomeni, da so centralne banke sedaj ujete v past, v kateri obrestnih mer pravzaprav ne bodo mogle resno zvišati, saj bi to obenem sprožilo kreditno krizo širših razsežnosti. Management kreditnih tveganj postaja čedalje večji zalogaj predvsem za kitajsko centralno banko, saj se več kot polovica vsega novega kredita generira prav tam, kar pomeni, da je trenutna usoda svetovnih kapitalskih trgov precej odvisna od dogajanja v finančnem sistemu nekdanjega cesarstva zmajev.

Eno je jasno: ob naslednji kreditni krizi krivcev ne bo treba iskati med pohlepnimi borznimi posredniki in investicijskimi bančniki oz. finančnimi špekulanti. Naslednja kreditna kriza bo neposredna posledica neodgovornih ukrepov centralnih bank oz. ljudi, ki jih vodijo. Izkrivljanje tržnega mehanizma, ki določa ceno kredita (obrestno mero) se bo izkazalo kot zgodovinska napaka. Dodajanje vročega zraka v balon namreč v določeni točki ne bo več pomagalo, ohlajanje tega zraka pa pomeni padec balona.

Peter Mizerit
Vodja službe za upravljanje s tveganji

Nazaj na arhiv