Oktober 2017 na trgih

/ Novice

Najpomembnejši delniški indeksi so v mesecu oktobru znova dosegali rekordne vrednosti. Ameriški tehnološki indeks Nasdaq je dosegel nov vrh in prebil mejo 6000 točk. Najstarejši indeks, ameriški Dow Jones, je prvič prebil mejo 23.000 točk. Na njegovo rast so vplivali predvsem dobri poslovni rezultati podjetij. Najbolj sta vlagatelje razveselila Amazon in Google. Rasli so tudi japonski in evropski delniški indeksi. Na evropskih trgih je bilo največ pozornosti namenjenih dogajanju v Kataloniji, na borzni optimizem pa je vplivala Evropska centralna banka (ECB), ki je naznanila mehak izhod iz programa kvantitativnega sproščanja (QE). Zaradi globalne gospodarske rasti so z rastjo pričele tudi surovine. Avgustovski krajši preplah je kot izgleda mimo, med vlagatelji znova prevladujeta optimizem in evforija. Rekordno visokim vrednotenjem se tako pridružuje rekordno nizka volatilnost ter rekordno visoka stopnja bikovsko naravnanih vlagateljev.

Posledično so tudi VEP-i naših skladov v preteklem mesecu zabeležili večinoma pozitivne spremembe. PSP Modra linija je v oktobru zabeležila 0,83% rast, PSP Živa 2,06% rast, PSP Optima pa celo 2,33% rast vrednosti enote premoženja. PSP Pika je vrednost enote premoženja ohranila nekje okoli 0, saj se v njeni vrednosti zrcalijo tendence padanja cen obveznic.

V polnem zamahu so objave poslovnih rezultatov za tretji kvartal. Prvi zaključki objavljenih rezultatov nakazujejo na povprečno 4 - 5 odstotno povečanje dobičkov, tako v ZDA kot Evropi, ob tem pa dobički korporacij v območju evra izkazujejo boljšo dinamiko rasti kot ameriških.

Navdušenje vlagateljev je pogrevala tudi napovedana davčna reforma v ZDA, ki naj bi precej znižala davčno stopnjo za obdavčitev dobička pravnih oseb.  Ta je ena najvišjih na svetu. Podjetja pa zaradi uporabe raznih olajšav ter davčnih obvodov, plačujejo bistveno nižjo dejansko stopnjo davka, nekje okrog 20%, kar je ravno toliko kolikor je tudi predlog v novi davčni reformi. Davčna reforma torej ne bo pomenila dejanskega znižanja obdavčitve dobičkov ameriških korporacij.

Olje na ogenj prilivajo tudi objave optimističnih makroekonomskih podatkov, ki kažejo, da je globalna gospodarska rast še vedno dovolj močna, tako v Nemčiji, celotni EU, na Japonskem in v ZDA. Slednje ob nizkih obrestnih merah in relativno nizki inflaciji spodbuja pričakovanja o nadaljnji gospodarski rasti tudi v drugi polovici leta. V ZDA je predsednik Trump izbiral prihodnjega predsednika Ameriške centralne banke (FED), saj se februarja prihodnje leto izteče mandat aktualni predsednici Janet Yellen. Za prihodnjega predsednika FED-a je nominiral Jeromel Powell-a. Finančni trgi z njegovim imenovanjem glede nadaljnje ameriške monetarne politike ne pričakuje bistvenih sprememb.

Kljub temu in ne glede na zadnje objavljene podatke o ameriški inflaciji, ki je pod ciljno inflacijo FED-a, še vedno velja splošno prepričanje, da bo FED decembra dvignila obrestno mero ne glede na višino inflacije. Verjetnost za decembrski dvig obrestne mere v ZDA je poskočila že na okoli 80 odstotkov. Svojo obrestno mero je dvignila Angleška centralna banka (BoE), glede nadaljnjih dvigov pa ostaja zadržana. Angleški funt je tako kljub dvigu obrestne mere še nekaj izgubil. ECB je naznanila, da bo podaljšala čas odkupov obveznic od januarja do septembra 2018 z znižano vsoto 30 milijard evrov mesečno. Prvo zvišanje obrestne mere naj bi sledilo šele po prenehanju QE programa, predvidoma v letu 2019.

Mesec november se je pričel z negativnim razpoloženjem na delniških trgih, ki se je prelilo tudi na trg evropskih obveznic, ki so prav tako padale. Po objavi jesenske ekonomske napovedi, v kateri je Evropska komisija zvišala letošnjo rast BDP za evroobmočje s 1,7 % na 2,2 % (Slovenija 4,7 %), so se donosnosti evropskih državnih obveznic začele zviševati. Komisija napoveduje, da naj bi inflacija v 2017 na letni ravni znašala 1,5 %, v naslednjem letu naj bi se znižala na raven 1,4 %, vendar pa se rast cen surove nafte v zadnjem času že preliva v rast cen naftnih derivatov, kar bo imelo pozitiven učinek na inflacijo. Evropska komisija je med tveganji izpostavila Brexit, geopolitična tveganja, apreciacijo evra ter višje dolgoročne obrestne mere.

Nataša Janževič
Vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

Nazaj na arhiv