September 2017 na trgih

/ Novice

Po krajši avgustovski korekciji so se borzni indeksi v septembru vrnili nazaj na poletne vrhove. Optimizem vlagateljev, ki je bil avgusta na kratki preizkušnji je torej obnovljen. Mesec je minil predvsem v znamenju dolgo pričakovanega jesenskega zasedanja ameriške centralne banke Federal Reserve.

Mnogi so pričakovali, da bo FED v luči avgustovske korekcije borznih tečajev in škode povzročene s strani orkana Irma znova odložil načrte o krčenju monetarne baze. A FED se je odločil, da bo vztrajal pri smernicah, ki jih je nakazal že na junijskem sestanku. FED je sicer pustila ključno obrestno mero nespremenjeno, a hkrati najavila, da se z oktobrom začne zmanjševanje bilančne vsote centralne banke, ki je v zadnjih osmih letih narasla v okviru izvajanja programa quantitative easing. Sprva namerava FED v obdobju od oktobra do decembra letošnjega leta najprej le prenehati reinvestirati del zapadlih finančnih instrumentov iz svojega portfelja, kar znaša 10 milijard USD mesečno. V obdobju januar – marec 2018 se bo bilančna vsota zmanjševala v zneskih po 20 milijard mesečno, nato se bo zmanjševanje stopnjevalo do 50 milijard mesečno do oktobra 2018. V naslednjih 12 mesecih se bo skupno bilančna vsota FED znižala za 300 milijard USD. Od oktobra 2018 dalje načrt predvideva podvojitev skupnega zneska na 600 milijard letno, kar pomeni, da bi FED v štirih letih približno razpolovila svojo bilančno vsoto. Operacija zmanjševanja bilančne vsote pomeni umik presežne likvidnosti s trga. Z oktobrom se tako končuje proces, ki je poganjal finančni sistem v zadnjih osmih letih. Hkrati s postopnim zmanjševanjem likvidnosti FED načrtuje še en dvig ključne obrestne mere v letošnjem in 3 v naslednjem letu.

Zaenkrat je FED pri zategovanju pasu še osamljena, saj Evropska centralna banka nadaljuje z nakupi za 60 milijard EUR obveznic mesečno, vsaj dokler se ne bo okrepila osnovna inflacija, za katero je ECB za naslednji dve leti celo znižala napoved. Za leto 2018 naj bi tako osnovna inflacija znašala le 1,2 odstotka, za leto 2019 pa le 1,5 odstotka. Efekt umikanja presežne likvidnosti s trga se bo začel poznati predvsem v drugi polovici naslednjega leta, ko se pričakuje, da bo tudi ECB pričela z zmanjševanjem svoje bilančne vsote. Več informacij glede zmanjševanja odkupov (t.i. »taperinga«) se od ECB pričakuje po oktobrskem zasedanju.

Globalne borze so si v preteklem mesecu večinoma opomogle. Ameriški indeks S&P 500 je dosegel mejo 2.500 točk, podobno rekordno uspešen je bil tudi indeks Dow Jones. Največ so na mesečni ravni pridobili trgi v Evropi. Nemški vodilni delniški indeks DAX je pridobil kar 6,42% vrednosti, francoski CAC40 pa 4,8%. Na borze so vplivali dobri makroekonomski podatki in predvsem novi obrisi davčne reforme v ZDA. Poleg pozitivnih impulzov s strani fiskalne politike je svoje dodala še predsednica FED-a Janet Yellen, ki se kljub nižji inflaciji od FED-ovega inflacijskega cilja 2%, zavzema za dvig ključne obrestne mere. Verjetnost, ki jo trgi sedaj pripisujejo dvigu ključne obrestne mere v ZDA, se je za december zvišala čez 69 odstotkov.

Napoved začetka zmanjševanja likvidnosti v finančnem sistemu je vplivala na rast donosnosti obveznic na obeh straneh Atlantika. V Nemčiji znaša donosnost 10-letne državne obveznice okoli 0,3 odstotka, v ZDA pa se donosnost za obveznice iste ročnosti približuje 2 odstotkoma. Zrasel je tudi dolar, ki sedaj kotira pod nivojem 1,18 za euro. Rast donosnosti obveznic je vplivala na rast bančnih delnic v Evropi. Višje obrestne mere so vplivale tudi na popuščanje cene zlata.

Septembrsko dogajanje na trgih je bilo voda na mlin PSP Modri liniji, ki je bolj izpostavljena evropskim razvitim trgom in tako pridobila kar 3,11% vrednosti. Bolj globalno usmerjena sklada PSP Optima in PSP Živa sta pridobila 2,48% ter 1,06% vrednosti. Obratno razmerje med donosnostjo obveznic ter ceno obveznic se odraža v 0,18% padcu vrednosti PSP Pike.

Nataša Janževič
Vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

 

Nazaj na arhiv