JUNIJ 2017 NA TRGIH

/ Novice

Dobršen del junija je še kazalo, da bodo borzni indeksi morda osvojili nove rekorde, a se to ni zgodilo. Pohod na nove vrhove je najprej preprečila cena nafte. Da se je v junij zaključil v negativnem območju pa je poskrbel predsednik Evropske centralna banka (ECB), Mario Draghi z namigi na manj ekspanzivno monetarno politiko (ECB) v prihodnjem letu. Finančni trgi v zadnjih tednih odsevajo tudi negotovost, ki jo s svojimi ukrepi vnaša FED. Svetlo točko meseca pa vsekakor predstavlja sektor farmacije, ki je po objavi ameriške administracije o načinu spopadanja z visokimi cenami zdravil, kar je farmacevtski in biotehnološki sektor dušilo že od časa predvolilne kampanje, dosegla opazen pozitiven premik.

Prvo polletje letošnjega leta je za nami, pogled na tečajnico naših skladov pa odraža pozitivno gibanje finančnih trgov. Pogled na tečajnico nekoliko kazi le mesec junij. PSP Modra linija je junij zaključila z VEP 1,7761€, v zadnjem mesecu izgubila 1,48%, v prvem polletju pa pridobila 5,47% vrednosti. VEP PSP Optime je na zadnji junijski dan znašal 5,7562€, kar predstavlja 1,84% odstotka manj kakor predhodni mesec ter 3,13% več kot ob začetku leta. PSP Pika je z VEP 25,7635€ na zadnji junijski dan pridelala 0,20% donosa v zadnjem mesecu ter 0,61% donosa v prvem polletju. PSP Živa je mesec zaključila z VEP 21,011€, kar predstavlja 1,38% manj kakor prejšnji mesec in kar 9,43% več kot v začetku letošnjega leta.

Kombinacija precenjenih delniških trgov, rekordno nizke volatilnosti na delniških trgih ter priprav na poletni dopust, prenekaterega vlagatelja pušča brez idej. Kljub splošnemu vtisu pa se dogajajo premiki znotraj sektorjev. Junija sta tehnološki in farmacevtski sektor dosegla opazen popravek. Ameriška administracija je razkrila način spopadanja z visokimi cenami zdravil, kar je farmacevtski in biotehnološki sektor dušilo že od časa predvolilne kampanje. Omejitev visokih cen zdravil naj bi v ZDA dosegli s povečanjem konkurence in sprostitvijo administrativnih ovir pri prodaji novih zdravil, kar je trg ocenil kot boljšo alternativo glede na sprva predvideno administrativno določanje najvišjih cen zdravil.

Dobršen del junija je še kazalo, da bodo borzni indeksi morda osvojili nove rekorde, a se to ni zgodilo. Pohod na nove vrhove je preprečila cena nafte, ki vztrajno pada in se že počasi približuje nivojem pred odločitvijo OPEC-a o znižanju proizvodnje novembra lani. Nove pritiske na cene nafte sprožajo ameriški »shale« proizvajalci, ki letos na trg znova pošiljajo rekordne količine nafte, povečana ponudba pa prihaja tudi s strani Nigerije in Libije, ki sta bili zaradi težav izvzeti iz OPEC sporazuma.

Da se je zadnji teden v juniju, s katerim se je tudi zaključila prva polovica leta, zaključil v negativnem območju, zlasti za evropske delniške trge, je poleg močnega evra, poskrbel predsednik Evropske centralne banke (ECB), Mario Draghi. Ta je namignil na manj ekspanzivno monetarno politiko (ECB) v prihodnjem letu, ko naj bi monetarne impulze začeli postopno zmanjševati. Podobno je namignil tudi predsednik Britanske centralne banke (BoE). Investitorji so oba dogodka v Evropi interpretirali kot pričetek zmanjševanja prihodnje likvidnosti, obrestne mere so se dvignile, evro pa je proti dolarju narasel na razmerje 1,14 dolarja za evro.

Na drugi strani Atlantika je Federal Reserve (FED) sredi junija dvignila obrestno mero in sicer iz 1% na 1,25%. Poleg tega je napovedala začetek zmanjševanja svoje bilančne vsote s postopnim zniževanjem reinvestiranja zapadlih obveznic, vsak mesec za 10 milijard manj sredstev, za dodatnih 10 milijard se bo ta znesek zniževal vsake tri mesece. Zanimivo je predvsem, da FED začenja proces zniževanja bilančne vsote kljub temu, da svojega inflacijskega cilja 2% ni dosegla. Za razliko od ECB ima FED tudi drugi cilj in to je zaposlenost, ta pa je po podatkih njihovega Ministrstva za delo že dosegla in presegla predkrizne ravni.

FED je po tem, ko je država v stanju skoraj polne zaposlenosti, začela opazovati pregreto stanje na kapitalskih trgih in mu posvečati nekoliko več pozornosti. Morda se je celo ujela v past, saj jo pregreti kapitalski trgi sili v opuščanje ekstremnih monetarnih politik, a nizka stopnja uradne inflacije, po drugi strani, daje misliti, da gospodarska aktivnost vendarle ni tako močna, kot bi lahko sklepali iz dogajanja na kapitalskih trgih. Finančni trgi v zadnjih tednih lepo odsevajo to negotovost. Že v prvi polovici julija se v ZDA pričnejo prve objave polletnih rezultatov, ki bodo dale smer gibanju tečajev na borzah vsaj v prihodnjih tednih.

Nataša Janževič
Vodja službe za upravljanje naložb

Dodajamo pregled ključnih finančnih kategorij, več o dogajanju na trgih pa lahko preberete v rubriki Strokovni članki.

 

Nazaj na arhiv