Strokovni članki

/ Strokovni članki

Francozi borzam ponudili energijo za nov zalet.

Če so kapitalski trgi zadnje tedne predvsem iskali razlog za osvajanje novih rekordov, so ga minuli teden tudi našli. Ime mu je Emmanuel Macron in je prvi kandidat za zmago na francoskih predsedniških volitvah 7. maja. Gre za nekdanjega bančnika, zagovornika sedanjega statusa-quo, od katerega ima največje koristi seveda predvsem evrobirokratska elita. Žal tako kot on tudi njegova nasprotnica, kandidatka desne opcije, Marine Le Pen nima kakih posebej pametnih rešitev za čedalje slabšo kakovost življenja povprečnega Francoza. Kljub temu so bile borze navdušene nad vodstvom Macrona po prvem krogu predvsem zato, ker Le Pen-ova odkrito grozi s premislekom o obstoju Francije v evroobmočju. Za borze je pač znano, da ne marajo sprememb. Ali je to dobro tudi za ljudi pa najbrž nikogar več ne zanima, še najmanj politikov, ki stojijo v vrsti za stolčke. Zaradi tega procesa je seveda popolnoma naravno, da se na vsakih naslednjih volitvah pojavlja bolj radikalen kandidat. In nekega dne bo tak kandidat nekje tudi izvoljen…

/ Strokovni članki

Monetarna politika izkrivlja funkcijo ugotavljanja prave cene.

Iskanje smeri na kapitalskih trgih se nadaljuje. Na obvezniških trgih medtem zahtevani donosi spet padajo, kar kaže, da se reflacijska veselica sprožena v drugi polovici prejšnjega leta počasi ohlaja. To sovpada tudi s poslabšanjem nekaterih pomembnejših kazalcev gospodarskega zdravja v ZDA, ki so se v mesecu marcu znova obrnili navzdol (prodaja vozil, gospodarska naročila in proizvodnja, obseg maloprodaje). Obvezniški trgi torej ne delijo več navdušenja delniških trgov nad nenadnim čudežnim okrevanjem gospodarstva, ki naj bi bil posledica ukrepov novega predsednika ZDA. Kljub temu, navdušenje na delniških trgih zaenkrat še traja, čeprav se zdi, da v zadnjih dneh malce izgublja zagon iz začetka letošnjega leta.

/ Strokovni članki

Moč preproste ljudske misli.

Borze se v pravkar končanem tednu niso premaknile praktično nikamor. Nakupno stran še zmeraj večinoma poganja vse bolj razširjena ekonomska teorija, po kateri se zaradi nizkih obrestnih mer na bankah denar splača vložiti v bolj tvegane instrumente med katere seveda sodijo delnice, nepremičnine ipd… Prodajno stran je ta teden okrepila bojazen, da se Donald Trump iz predsednika, ki naj bi z nizkimi davki okrepil gospodarstvo vse bolj spreminja v predsednika, ki bo bombardiral vse tisto, kar je njegov predhodnik, med drugim tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir, pozabil spremeniti v prah.

/ Strokovni članki

Trgi iščejo naslednjo zgodbo, ki bi jih pognala v osvajanje novih višav.

Začetek tedna je prinesel nove vrhove na evropskih borzah, a so bili ti hitro zapuščeni, medtem pa ameriški indeksi ne zmorejo novih prebojev. V zadnjih dveh tednih se znova kažejo tehnične divergence, ki običajno signalizirajo utrujen trg. Ožanje skupine vodilnih delnic, ki vlečejo glavne borzne indekse je tipičen znak zadnje faze rastočega trenda pred korekcijo. Skupna ugotovitev je, da bikovsko naravnani vlagatelji nujno potrebujejo skok na novi vrh za nadaljevanje rastočega trenda in to še v mesecu aprilu, sicer je večja verjetnost, da je pred nami vsaj kratkoročna korekcija zaradi izčrpanosti po trimesečni rasti.

/ Strokovni članki

Demografski trendi in njihov učinek na vrednotenja delnic.

Na rast BDP posamezne države dolgoročno najmočneje vplivata predvsem dva faktorja. Prvi je rast prebivalstva, drugi pa rast produktivnosti. V razvitih državah sta oba faktorja trenutno v fazi stagnacije, zaradi česar ni prav nič presenetljivo doseganje relativno nizkih realnih stopenj rasti BDP (pod 2% letno) in nizke inflacije. Države skušajo gospodarsko rast umetno stimulirati z različnimi ukrepi pri čemer se daleč najbolj uporabljata tako monetarno kot fiskalno popuščanje. Monetarni ukrepi trenutno predstavljajo predvsem povečevanje monetarne baze v obtoku s čimer skušajo centralne banke spodbujati posojilno aktivnost bank in posledično investicijsko aktivnost gospodarstva, fiskalne politike pa se osredotočajo v glavnem na financiranje državne porabe z vzdrževanjem proračunskih deficitov (zadolževanjem), cilje tega pa je krepitev potrošnje.

/ Strokovni članki

Trumpforija naletela na prvo oviro.

Delniški trgi so prvič po ameriških volitvah lani novembra, naleteli na nekaj odpora. Povod za rdeče številke so dvomi, da bo novi predsednik res speljal ukrepe v takem obsegu kot je to rad twital takoj po izvolitvi. Borzni vlagatelji in analitiki se sedaj sprašujejo ali bodo učinki napovedanih znižanj davkov in infrastrukturnih investicij res tako obsežni (in pravočasni), da je bila 10% rast delniških trgov v treh mesecih upravičena. Mi smo naše dvome o tem že izrazili. Težave, ki jih ima novi predsednik v kongresu že pri sprejemanju manjših kozmetičnih popravkov zdravstvene zakonodaje Obamacare pa kaže, da njegovi predlogi ne bodo tako enostavno sprejeti, kot so si to želeli na Wall Streetu.

/ Strokovni članki

(Pre)nizke obrestne mere in njihov vpliv na strukturo poslovnih bilanc.

Kapitalski trgi nadaljujejo svoj pohod na nove rekorde. Zmaga zmerne desnice na nizozemskih volitvah je razveselila borze, ki so se po tihem bali protievropske retorike konkurenčne desne populistične stranke. Niti pričakovani dvig obrestnih mer v ZDA ni pokvaril tega veselja. Ravno obratno, Janet Yellen, predsednica sveta guvernerjev ameriških Zveznih rezerv, je hitela pojasnjevati, da bo monetarna politika ostala ekspanzivna dovolj dolgo ter da jim rastoča inflacija zaenkrat še ne povzroča skrbi. S tem je nekoliko obrnila zgodbo, ki so jo prejšnji mesec en za drugim v medijih ponavljali ostali guvernerji ameriške centralne banke o potrebi po pospešenem dvigu obrestnih mer in umikanju stimulativnih monetarnih ukrepov. Tudi zaradi tega je najbrž vrednost ameriškega dolarja neposredno po dvigu obrestnih mer upadla.

/ Strokovni članki

MTF – novost na slovenski sceni.

Po dolgem času je bilo nekaj več dogajanja tudi na domači borzi. Pravzaprav je bil v mesecu februarju slovenski blue-chip indeks SBITOP eden bolj donosnih s 6,8% rastjo. Rekorderke po mesečni rasti so bile delnice Intereurope z 29% skokom, sledile so delnice Pozavarovalnice Sava s 16% rastjo ter Luka Koper in Petrol, ki sta se v mesecu februarju podražili za cca 9%. Kljub pozitivnim premikom tečajev pa promet zaenkrat ostaja zelo nizek.

/ Strokovni članki

Centralne banke sopihajo, da bi nadoknadile zamujeno.

Ameriške in evropske borze so tudi minuli teden osvajale nove vrhove. Mediji so kot razlog skoraj povsod navajali navdihujoč Trumpov govor kongresnikom, ki pa resnici na ljubo ni podal prav nobenih novih konkretnih informacij izven tistega kar smo že slišali v njegovi volilni kampanji – torej Make America Great Again. Obljubil je reformo zdravstvene in imigracijske zakonodaje, infrastrukturne projekte ter pomembne davčne spremembe. Nič takega, česar nismo že slišali, še posebej pa nič konkretnega, nobenih številk ali datumov.

/ Strokovni članki

Racionalna matematika vs bikovski borzni stampedo.

Prejšnji teden smo pisali o popolni evforiji, ki je zavladala na svetovnih borzah, kot posledica vere vlagateljev, da bo novi ameriški predsednik Trump z nekaj dekreti v hipu odpravil vse sistemske težave, ki tarejo ZDA in jo povrnil na pota visoke gospodarske rasti in blaginje s tem pa posledično zagnal rast tudi drugod po svetu. Kratkoročno so pač pričakovanja in strahovi vlagateljev tisti, ki vplivajo na gibanje borznih indeksov, dolgoročno pa na ustvarjene donose vplivajo predvsem ustvarjeni denarni tokovi. Poglejmo si torej danes malce bolj matematično, kaj si lahko vlagatelji obetajo od tokratne situacije.

/ Strokovni članki

Na največjih borzah ni praktično nikogar več, ki bi ga bilo strah, da gre lahko kaj narobe.

Tečaji delnic so po krajšem premoru konec januarja v zadnjih dveh tednih ponovno dobili zagon. Večina rasti je posledica oživitve Trumpflacije oz špekulacij o pozitivnih učinkih, ki naj bi jih prinesle Trumpove reforme v ZDA. Trgi so očitno uspeh teh reform sprejeli kot zagotovljeno dejstvo, saj so v 3 mesecih od volitev pridobili že dobrih 10% vrednosti. In to kljub temu, da niti ZDA niti ostale države ne beležijo ekonomske renesanse čeprav povsod že več kot 6 let izvajajo izredne monetarne ukrepe ter vzdržujejo proračunske deficite. ZDA na primer beležijo najšibkejše okrevanje po katerikoli recesiji čeprav tamkajšnja centralna banka še nikoli ni vodila take monetarne ekspanzije kot tokrat, pa tudi zvezni državni dolg se je v zadnjih 8 letih pravzaprav skoraj podvojil.

/ Strokovni članki

Ekspanzivna monetarna politika je predvsem generator socialne neenakosti.

Na kapitalskih trgih se v minulem tednu ni dogajalo nič omembe vrednega. Vse je podrejeno pričakovanju ustoličenja novega ameriškega predsednika in njegove administracije. Če so borze v zadnjih dveh mesecih rasle predvsem na podlagi ugibanj o Trumpovih gospodarskih politikah, se sedaj od novega predsednika pričakuje, da dejansko pokaže, kaj je imel v mislih.

/ Strokovni članki

Borze so znova osvojile območje pregretosti.

V prvih dneh novega leta se je strma decembrska rast delniških trgov umirila. Pojavlja se vse več ugibanj ali je bil skok delnic zaradi pričakovanj o stimulativnih ukrepih Trumpove administracije morda pretiran in predvsem preuranjen. Razen nekaj twitov s katerimi Trump selektivno napada posamezna ameriška podjetja in jim grozi s sankcijami, če bodo selila proizvodnjo v tujino, še ni veliko jasnega o njegovih dejanskih ekonomskih programih. Zaenkrat se skrbi kopičijo predvsem na trgih v razvoju, še posebej tistih, ki imajo z ZDA precejšnjo trgovinsko menjavo kakršna sta Mehika in Kitajska. Njuni valuti sta pod močnim pritiskom uhajanja kapitala, tudi zaradi bojazni, da bi protekcionistična Trumpova politika utegnila negativno vplivati na njun gospodarski razvoj.