Strokovni članki

/ Strokovni članki

Prvi znaki abstinenčne krize.

V skladu z našimi julijskimi predvidevanji se na finančnih trgih vendarle začenja premikanje. Naraščati je začela tudi pričakovana volatilnost. Koraki so zaenkrat še izjemno sramežljivi, saj ne moremo govoriti o kakih večjih spremembah tečajev. Zaenkrat še ostajamo znotraj rastočega »klina«, vendar je v pomembnejših borznih indeksih čedalje bolj očitna interna disperzija moči. Oži se vrh vodilnih delnic, ki še naraščajo, vse bolj pa se širi baza tistih, ki počasi zapadajo v negativni trend. Trg je več kot očitno utrujen in bi za nadaljevanje rasti potreboval močno dozo poživil. Poglejmo, kaj si o tem mislijo šefi monetarnih kartelov.

/ Strokovni članki

Spremembe na vidiku.

Trend borznega dolgčasa se je razvlekel tudi v pravkar zaključeni teden. Gibanja borznih indeksov so bila na moč podobna tistim iz prejšnjega. Ameriški dolar je izgubljal vrednost proti večini valut, zato so ameriški borzni indeksi vsak dan za točko premagali rekord prejšnjega dne (četrtek je bil izjema). Evropski borzni indeksi na drugi strani zaradi krepitve evra niso našli moči za pozitivne premike.

 

/ Strokovni članki

Domača borza vztraja na senčni strani monetarne veselice.

Eden bolj dolgočasnih borznih tednov je za nami. Še največje premike so beležili valutni trgi, predvsem ameriški dolar. Ta je izgubljal vrednost in se konec tedna skoraj dotaknil razmerja 1,17 USD za 1 EUR. Povod za zdrs je bilo razočaranje nad propadom reforme zdravstvene zakonodaje v ZDA, kar med vlagatelji zbuja čedalje močnejše bojazni, da predsednik Trump izgublja politično podporo za svoje reforme. Delno je k drsenju dolarja že prejšnji teden prispevala tudi ameriška centralna banka s svojimi nekoliko bolj omahljivimi izjavami glede tempa dvigovanja obrestnih mer. Zanimivo, da rasti evra tokrat ni upočasnila niti četrtkova izjava šefa ECB Maria Draghija, da se monetarni ukrepi v obliki nakupov obveznic za cca. 60 milijard EUR mesečno nadaljujejo vsaj do decembra, po potrebi pa se v vsakem trenutku lahko še povečajo. Če hočete manj diplomatsko povedano: QE-forever. Tudi Draghi je torej zelo hitro preskočil iz opozarjanja na nepremičninske balone v nekaterih evropskih mestih (publikacija ECB: Financial Stability Review) nazaj na »storili bomo vse kar je potrebno, da bodo cene rasle«.

/ Strokovni članki

Potop varnostnih standardov.

Ko smo se prejšnji teden spraševali, koliko časa je guvernerka ameriških Zveznih Rezerv Janet Yellen pripravljena vztrajati pri restriktivnejši monetarni politiki, si seveda nismo predstavljali, da bomo odgovor dobili že ta teden. Po tem, ko je pred tremi tedni Yellen-ova dvignila obrestno mero ter obenem opozorila na pregreta vrednotenja na delniških trgih je v sredo povsem obrnila svoj pogled. Izrazila je namreč zaskrbljenost zaradi nekoliko nižje inflacije od njenih predvidevanj ter v skladu s tem izrazila stališče, da najbrž ne bo potrebnih več veliko dvigov obrestne mere, da bi dosegli »nevtralno ravnotežje«. Sledil je pa še vrhunec večera z izjavo, da vidi približno 50% verjetnost, da se bo ameriška ekonomija v prihodnje obnašala slabše ali boljše od trenutnih napovedi. Da je zmeda popolna je naslednji dan poskrbel še eden od Yellenovih sodelavcev na čelu Zveznih Rezerv, Lael Brainard, ki je znova malce pomodroval o relativno visokih vrednotenjih delniških trgov. V določenem dnevu so torej nagnjeni k restriktivni monetarni politiki (orli), že naslednji dan pa so znova privrženci ekspanzije (golobi). Zgleda, da resnih pravil ni več, svetovna monetarna politika se vodi bolj po občutku in jutranjem navdihu. Ali ni to morda najlepši dokaz, da doktorji na čelu centralnih bank preprosto nimajo pojma in zgolj ugibajo?

/ Strokovni članki

Kdo bo prvi popustil?

Dogajanje na borzah se počasi pripravlja na poletno ležernost. Dramatičnih zasukov ni, tudi bombastičnih novic počasi zmanjkuje kar pomeni, da prihaja čas kislih kumaric in rumenega tiska. Večina vlagateljev je najbrž z mislimi že globoko v pripravah na svoj letošnji dopust.

/ Strokovni članki

Vlagatelji preizkušajo vztrajnost centralnih bank.

Prve dni pravkar minulega tedna je še kazalo, da bodo borzni indeksi morda osvojili nove rekorde, a se to nato v nadaljevanju ni zgodilo. Pohod na nove vrhove je kot kaže preprečila cena nafte, ki vztrajno pada in se že počasi približuje nivojem pred odločitvijo OPEC-a o znižanju proizvodnje novembra lani. Arabske države proizvajalke v svoje scenarije očitno niso vkalkulirale, da bodo ameriški »shale« proizvajalci v takem obsegu preživeli krizo iz začetka lanskega leta. Ne samo preživeli, letos celo na trg znova pošiljajo rekordne količine nafte. Ker je socialni standard državljanov avtokratskih režimov z arabskega polotoka precej odvisen od cen nafte, bodo ti režimi najbrž posegali po čedalje bolj obupanih poskusih dviga cen nafte. Z drsenjem splošnega socialnega standarda je namreč ogrožena tudi sama oblast v teh državah. Morda velja tudi ali predvsem v tej luči gledati zadnje zaostrovanje diplomatskih razmer na relaciji Savdska Arabija – Katar – Iran.

/ Strokovni članki

Obdobje ekspanzivne monetarne politike se bliža koncu. Pa se res?

Dve največji centralni banki sta imeli zasedanje v zadnjih dveh tednih. Nobena ni posebej presenetila. Evropska centralna banka (ECB) je pustila obrestne mere nespremenjene in pričakuje, da bodo take ostale še nekaj časa. Mesečni nakupi obveznic v višini 60 milijard EUR bodo predvidoma ostali na tej ravni vsaj do decembra oz. še dlje, če inflacija ne bo dosegla ciljnih dveh odstotkov.

/ Strokovni članki

V pričakovanju junijskega sestanka Federal Reserve.

Pomembnejši borzni indeksi so po dokaj umirjeni prvi polovici tedna, v zadnjih dveh dneh znova pridobili zagon. Tudi tokrat so evropske delnice prehitevale tiste iz ZDA. Interna struktura sicer kaže na izgubljanje zaleta iz začetka leta, saj se znova oži skupina vlečnih konjev, ki osvajajo nove vrhove. Tudi na področju fundamentalnih vrednotenj večjih sprememb ni. Daleč nad povprečjem so trenutno predvsem ameriške delnice, sledijo evropski razviti trgi, ki so v zadnjih treh mesecih nadoknadili nekaj zaostanka za ZDA in nato ostali. Slovenske delnice so v tem kontekstu pod povprečjem (seveda relativno gledano, saj je trenutno »povprečje« trgov že samo močno nad dolgoletnim povprečjem).

/ Strokovni članki

Draghi Mario,

Razmeroma nezanimiv teden je na kapitalskih trgih, kar pa ni nič čudnega saj se zdi, da se najbolj zanimivo dogajanje seli stran od kapitalskih trgov na trge kriptovalut. Tako je šlo gladko mimo oči javnosti zanimivo sporočilo Evropske centralne banke, ki v svoji majski publikaciji Financial Stability Review opozarja na »ekscesno evforijo« na nekaterih evropskih nepremičninskih trgih, posebej v večjih mestih Nemčije, Francije, Avstrije in Nizozemske.

/ Strokovni članki

Cikel dvigovanja obrestnih mer je tokrat v neraziskanih vodah

Borze so minuli teden najprej dosegle nove rekorde in se nato v drugi polovici spustile pod ravni iz začetka tedna. Zavoro je vlagateljem tokrat potegnil ameriški predsednik, ki se spušča v čedalje močnejše domače spore, investitorji pa se bojijo, da s tem izgublja tudi politični kapital za doseganje obljubljenih sprememb. Od velikih predvolilnih obljub namreč do danes ni začel uresničevati še niti ene (zid na meji z Mehiko, ukinitev reforme Obamacare, znižanje davkov,…). Po odstavitvi direktorja preiskovalne agencije FBI je na dan udarila afera z domnevnim razkrivanjem tajnih podatkov Rusiji. Trumpu zaradi tega dogajanja močno pada podpora v republikanski stranki s tem pa tudi politična moč v kongresu in senatu, ki je nujno potrebna za izvedbo obljubljenih reform. Kapitalski trgi se zato v zadnjih dneh upravičeno sprašujejo, ali ni šla divja rast borz po novembrskih ameriških volitvah morda predaleč.

/ Strokovni članki

»God himself could not sink this ship« član posadke Titanica ob vkrcavanju na prvo plovbo

Ameriški borzni indeks S&P 500 se trenutno nahaja pri 27-kratniku letnih dobičkov podjetij (kazalnik P/E). To je zgodovinsko gledano izjemno visoka številka. Take vrednosti običajno pripisujemo hitro-rastočim podjetjem, ki na vsake tri leta podvojijo svoje prihodke. A ZDA danes niso hitro rastoče podjetje (in to velja tudi za vse ostale države razvitega sveta, prav tako pa tudi t.i. »emerging markets« čedalje bolj kažejo znake upehanosti). Letna rast BDP ZDA je v prvem četrtletju dosegla borih 0,7%. Danes skorajda ni razvite ekonomije, ki bi stabilno dosegala vsaj 2% letno rast BDP. To so najnižje povprečne letne stopnje rasti v zadnjih sedemdesetih letih, kapitalski trgi pa tem nizkim stopnjam rasti pripisujejo najvišja možna vrednotenja. Moralo bi biti ravno obratno, počasna rast si zasluži nizka fundamentalna vrednotenja. A kapitalski trgi so pač izkrivljeni zaradi »nevidne roke« centralnih bank in njihovega čedalje bolj bizarnega monetarnega početja. Japonska centralna banka je denimo že delničarka v 90% vseh podjetij, ki kotirajo na tokijski borzi. Švicarska centralna banka ima v svojem portfelju preko 80 milijard dolarjev delnic, od tega večino ameriških.

/ Strokovni članki

Francozi borzam ponudili energijo za nov zalet.

Če so kapitalski trgi zadnje tedne predvsem iskali razlog za osvajanje novih rekordov, so ga minuli teden tudi našli. Ime mu je Emmanuel Macron in je prvi kandidat za zmago na francoskih predsedniških volitvah 7. maja. Gre za nekdanjega bančnika, zagovornika sedanjega statusa-quo, od katerega ima največje koristi seveda predvsem evrobirokratska elita. Žal tako kot on tudi njegova nasprotnica, kandidatka desne opcije, Marine Le Pen nima kakih posebej pametnih rešitev za čedalje slabšo kakovost življenja povprečnega Francoza. Kljub temu so bile borze navdušene nad vodstvom Macrona po prvem krogu predvsem zato, ker Le Pen-ova odkrito grozi s premislekom o obstoju Francije v evroobmočju. Za borze je pač znano, da ne marajo sprememb. Ali je to dobro tudi za ljudi pa najbrž nikogar več ne zanima, še najmanj politikov, ki stojijo v vrsti za stolčke. Zaradi tega procesa je seveda popolnoma naravno, da se na vsakih naslednjih volitvah pojavlja bolj radikalen kandidat. In nekega dne bo tak kandidat nekje tudi izvoljen…

/ Strokovni članki

Monetarna politika izkrivlja funkcijo ugotavljanja prave cene.

Iskanje smeri na kapitalskih trgih se nadaljuje. Na obvezniških trgih medtem zahtevani donosi spet padajo, kar kaže, da se reflacijska veselica sprožena v drugi polovici prejšnjega leta počasi ohlaja. To sovpada tudi s poslabšanjem nekaterih pomembnejših kazalcev gospodarskega zdravja v ZDA, ki so se v mesecu marcu znova obrnili navzdol (prodaja vozil, gospodarska naročila in proizvodnja, obseg maloprodaje). Obvezniški trgi torej ne delijo več navdušenja delniških trgov nad nenadnim čudežnim okrevanjem gospodarstva, ki naj bi bil posledica ukrepov novega predsednika ZDA. Kljub temu, navdušenje na delniških trgih zaenkrat še traja, čeprav se zdi, da v zadnjih dneh malce izgublja zagon iz začetka letošnjega leta.

/ Strokovni članki

Moč preproste ljudske misli.

Borze se v pravkar končanem tednu niso premaknile praktično nikamor. Nakupno stran še zmeraj večinoma poganja vse bolj razširjena ekonomska teorija, po kateri se zaradi nizkih obrestnih mer na bankah denar splača vložiti v bolj tvegane instrumente med katere seveda sodijo delnice, nepremičnine ipd… Prodajno stran je ta teden okrepila bojazen, da se Donald Trump iz predsednika, ki naj bi z nizkimi davki okrepil gospodarstvo vse bolj spreminja v predsednika, ki bo bombardiral vse tisto, kar je njegov predhodnik, med drugim tudi dobitnik Nobelove nagrade za mir, pozabil spremeniti v prah.

/ Strokovni članki

Trgi iščejo naslednjo zgodbo, ki bi jih pognala v osvajanje novih višav.

Začetek tedna je prinesel nove vrhove na evropskih borzah, a so bili ti hitro zapuščeni, medtem pa ameriški indeksi ne zmorejo novih prebojev. V zadnjih dveh tednih se znova kažejo tehnične divergence, ki običajno signalizirajo utrujen trg. Ožanje skupine vodilnih delnic, ki vlečejo glavne borzne indekse je tipičen znak zadnje faze rastočega trenda pred korekcijo. Skupna ugotovitev je, da bikovsko naravnani vlagatelji nujno potrebujejo skok na novi vrh za nadaljevanje rastočega trenda in to še v mesecu aprilu, sicer je večja verjetnost, da je pred nami vsaj kratkoročna korekcija zaradi izčrpanosti po trimesečni rasti.

/ Strokovni članki

Demografski trendi in njihov učinek na vrednotenja delnic.

Na rast BDP posamezne države dolgoročno najmočneje vplivata predvsem dva faktorja. Prvi je rast prebivalstva, drugi pa rast produktivnosti. V razvitih državah sta oba faktorja trenutno v fazi stagnacije, zaradi česar ni prav nič presenetljivo doseganje relativno nizkih realnih stopenj rasti BDP (pod 2% letno) in nizke inflacije. Države skušajo gospodarsko rast umetno stimulirati z različnimi ukrepi pri čemer se daleč najbolj uporabljata tako monetarno kot fiskalno popuščanje. Monetarni ukrepi trenutno predstavljajo predvsem povečevanje monetarne baze v obtoku s čimer skušajo centralne banke spodbujati posojilno aktivnost bank in posledično investicijsko aktivnost gospodarstva, fiskalne politike pa se osredotočajo v glavnem na financiranje državne porabe z vzdrževanjem proračunskih deficitov (zadolževanjem), cilje tega pa je krepitev potrošnje.

/ Strokovni članki

Trumpforija naletela na prvo oviro.

Delniški trgi so prvič po ameriških volitvah lani novembra, naleteli na nekaj odpora. Povod za rdeče številke so dvomi, da bo novi predsednik res speljal ukrepe v takem obsegu kot je to rad twital takoj po izvolitvi. Borzni vlagatelji in analitiki se sedaj sprašujejo ali bodo učinki napovedanih znižanj davkov in infrastrukturnih investicij res tako obsežni (in pravočasni), da je bila 10% rast delniških trgov v treh mesecih upravičena. Mi smo naše dvome o tem že izrazili. Težave, ki jih ima novi predsednik v kongresu že pri sprejemanju manjših kozmetičnih popravkov zdravstvene zakonodaje Obamacare pa kaže, da njegovi predlogi ne bodo tako enostavno sprejeti, kot so si to želeli na Wall Streetu.

/ Strokovni članki

(Pre)nizke obrestne mere in njihov vpliv na strukturo poslovnih bilanc.

Kapitalski trgi nadaljujejo svoj pohod na nove rekorde. Zmaga zmerne desnice na nizozemskih volitvah je razveselila borze, ki so se po tihem bali protievropske retorike konkurenčne desne populistične stranke. Niti pričakovani dvig obrestnih mer v ZDA ni pokvaril tega veselja. Ravno obratno, Janet Yellen, predsednica sveta guvernerjev ameriških Zveznih rezerv, je hitela pojasnjevati, da bo monetarna politika ostala ekspanzivna dovolj dolgo ter da jim rastoča inflacija zaenkrat še ne povzroča skrbi. S tem je nekoliko obrnila zgodbo, ki so jo prejšnji mesec en za drugim v medijih ponavljali ostali guvernerji ameriške centralne banke o potrebi po pospešenem dvigu obrestnih mer in umikanju stimulativnih monetarnih ukrepov. Tudi zaradi tega je najbrž vrednost ameriškega dolarja neposredno po dvigu obrestnih mer upadla.

/ Strokovni članki

MTF – novost na slovenski sceni.

Po dolgem času je bilo nekaj več dogajanja tudi na domači borzi. Pravzaprav je bil v mesecu februarju slovenski blue-chip indeks SBITOP eden bolj donosnih s 6,8% rastjo. Rekorderke po mesečni rasti so bile delnice Intereurope z 29% skokom, sledile so delnice Pozavarovalnice Sava s 16% rastjo ter Luka Koper in Petrol, ki sta se v mesecu februarju podražili za cca 9%. Kljub pozitivnim premikom tečajev pa promet zaenkrat ostaja zelo nizek.

/ Strokovni članki

Centralne banke sopihajo, da bi nadoknadile zamujeno.

Ameriške in evropske borze so tudi minuli teden osvajale nove vrhove. Mediji so kot razlog skoraj povsod navajali navdihujoč Trumpov govor kongresnikom, ki pa resnici na ljubo ni podal prav nobenih novih konkretnih informacij izven tistega kar smo že slišali v njegovi volilni kampanji – torej Make America Great Again. Obljubil je reformo zdravstvene in imigracijske zakonodaje, infrastrukturne projekte ter pomembne davčne spremembe. Nič takega, česar nismo že slišali, še posebej pa nič konkretnega, nobenih številk ali datumov.

/ Strokovni članki

Racionalna matematika vs bikovski borzni stampedo.

Prejšnji teden smo pisali o popolni evforiji, ki je zavladala na svetovnih borzah, kot posledica vere vlagateljev, da bo novi ameriški predsednik Trump z nekaj dekreti v hipu odpravil vse sistemske težave, ki tarejo ZDA in jo povrnil na pota visoke gospodarske rasti in blaginje s tem pa posledično zagnal rast tudi drugod po svetu. Kratkoročno so pač pričakovanja in strahovi vlagateljev tisti, ki vplivajo na gibanje borznih indeksov, dolgoročno pa na ustvarjene donose vplivajo predvsem ustvarjeni denarni tokovi. Poglejmo si torej danes malce bolj matematično, kaj si lahko vlagatelji obetajo od tokratne situacije.

/ Strokovni članki

Na največjih borzah ni praktično nikogar več, ki bi ga bilo strah, da gre lahko kaj narobe.

Tečaji delnic so po krajšem premoru konec januarja v zadnjih dveh tednih ponovno dobili zagon. Večina rasti je posledica oživitve Trumpflacije oz špekulacij o pozitivnih učinkih, ki naj bi jih prinesle Trumpove reforme v ZDA. Trgi so očitno uspeh teh reform sprejeli kot zagotovljeno dejstvo, saj so v 3 mesecih od volitev pridobili že dobrih 10% vrednosti. In to kljub temu, da niti ZDA niti ostale države ne beležijo ekonomske renesanse čeprav povsod že več kot 6 let izvajajo izredne monetarne ukrepe ter vzdržujejo proračunske deficite. ZDA na primer beležijo najšibkejše okrevanje po katerikoli recesiji čeprav tamkajšnja centralna banka še nikoli ni vodila take monetarne ekspanzije kot tokrat, pa tudi zvezni državni dolg se je v zadnjih 8 letih pravzaprav skoraj podvojil.

/ Strokovni članki

Ekspanzivna monetarna politika je predvsem generator socialne neenakosti.

Na kapitalskih trgih se v minulem tednu ni dogajalo nič omembe vrednega. Vse je podrejeno pričakovanju ustoličenja novega ameriškega predsednika in njegove administracije. Če so borze v zadnjih dveh mesecih rasle predvsem na podlagi ugibanj o Trumpovih gospodarskih politikah, se sedaj od novega predsednika pričakuje, da dejansko pokaže, kaj je imel v mislih.

/ Strokovni članki

Borze so znova osvojile območje pregretosti.

V prvih dneh novega leta se je strma decembrska rast delniških trgov umirila. Pojavlja se vse več ugibanj ali je bil skok delnic zaradi pričakovanj o stimulativnih ukrepih Trumpove administracije morda pretiran in predvsem preuranjen. Razen nekaj twitov s katerimi Trump selektivno napada posamezna ameriška podjetja in jim grozi s sankcijami, če bodo selila proizvodnjo v tujino, še ni veliko jasnega o njegovih dejanskih ekonomskih programih. Zaenkrat se skrbi kopičijo predvsem na trgih v razvoju, še posebej tistih, ki imajo z ZDA precejšnjo trgovinsko menjavo kakršna sta Mehika in Kitajska. Njuni valuti sta pod močnim pritiskom uhajanja kapitala, tudi zaradi bojazni, da bi protekcionistična Trumpova politika utegnila negativno vplivati na njun gospodarski razvoj.